Na povezava do pdf datoteke lahko primerjaš med seboj novodoben prevod Svetopisemske družbe in Biblijo kralja Jakoba, ki je predstavnica Biblij, kakršne so bile od nastanka pa do nekje do leta 1850.
Tukaj pa bom na kratko poskusil pokomentirati najbolj opazne in namerne popačitve Svetega pisma, ki so jih storile združene Svetopisemske družbe v svojih izdajah, da boste videli, kakšne ideje ponujajo vam in vsem nam.
Pismo Rimljanom 12
2 In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.
Temu svetu se moramo prilagajati, ne pa se mu prilagoditi: misliti, želeti si, delati isto kot svet.
Kar hoče Bog je dobro, njemu všečno in popolno. V starih prevodih je Božja volja povezana z dobrim, popolnim - v novem pa se zdi, kot da gre za ločene stvari.
3 Sicer pa naročam po milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed vas: ne imejte visokih misli, saj je to v nasprotju s tem, kar je treba misliti, ampak mislite na to, da boste premišljeni; vsak pač po meri vere, ki mu jo je Bog dal.
V novem prevodu Pavel naroča - to je bolj ukazovalno in je v skladu s papeži, guruji, ki naj bi bili predstavniki boga po milosti in kateri zato ukazujejo ljudem. V krščanstvu tega ni.
V Rim 11 smo si pogledali razliko med poslušnostjo in vero in kaj je v ozadju. Vera pomeni zaupanje in nekomu lahko zaupaš, če si ga preveril, če nimaš več dvomov. Dvome pa odpraviš z vprašanji. Vprašanja pa postavljaš, če razmišljaš. Torej je za vero nujno potrebno misliti! In če imaš vero, si tudi poslušen. Poslušen pa si lahko tudi brez vere. V mafijskih, prevarantskih verskih ali pa neverskih organizacijah spraševanje ni zaželjeno. Moraš samo ubogati in nič misliti. Pri njih boste slišali: to moraš misliti in tega ne smeš misliti - to je v nasprotju, s tem, kar je treba misliti. In nov prevod piše ravno to. Podzavestno nas želi pripraviti do poslušnosti - brez vere. Prva Božja zapoved pa je: ljubi svojega Boga z vsem srcem, z vsem mišljenjem!, z vso dušo, z vso močjo. Razmišljanje te vedno pripelje do resnice, do pravega Boga. Če pa ne razmišljaš, pa ostaneš pri malikih, nepravih bogovih, nepravih religijah - ostaneš vernik v sebe, v znanost, v ateizem, v Hitlerja, Obamo, papeža, guruja...
6 Imamo različne milostne darove, pač po milosti, ki nam je bila dana. Če ima kdo dar preroštva naj ga uporablja v skladu z vero.
Milostni darovi? Kaj pa je to?
V znanosti vplivanja na človeka, v znanosti podrejanja človeka človeku, v čarovništvu, katerega del je nevrolingvistično programiranje, obstajajo določena sidra. Besedo povežeš z določenim dejanjem, določenimi čustvi. Določeno besedo povežeš z določenim dejanjem, čustvi... Tako kot pri hipnozi - če te sprogramirajo na določeno besedo, boš tudi po končani hipnozi lahko reagiral nanjo, nekaj čutil... pa čeprav med besedo in dejanjem ni nobene razumske povezave. Npr. če bi slišal besedo kokodakanje, bi začel renčati ali pa začutil potrebo, željo, da bi zarenčal ali pa zakvakal ali pa prižgal cigaret - v karkoli bi bil pač sprogramiran. In eno izmed takšnih sider, kot jim pravijo, je tudi besedna zveza "v skladu z vero". Ko jo slišim, postanem kar alergičen :) Tolikokrat je bila uporabljena za opravičevanje takšnega in drugačnega zla, da se mi kar gnusi.
Pravila krščanskega življenja
Pa kakšna pravila? Če slediš pravilom, si kristjan? Torej postaneš kristjan iz del? Lahko se trudiš slediti postavi, pravilom, a nikoli ne boš kristjan. Kristjan postaneš iz vere. Gre za odnos z Bogom in ne za pravila! Gre za to, kaj je Bogu všeč. In kar je všeč nekomu, ki ga spoštuješ, postane všeč tudi tebi. Ko izveš, kaj ima rad, se avtomatično temu prilagodiš. Temu ne bi rekel sledenje pravil.
Čarovnice in meseni ljudje sledijo pravilom in pričakujejo rezultat. Takšni ljudje so prijazni z ženo, rečejo ji te in te besede, naredijo to in to in potem pričakujejo rezultat. Če rezultata ni, so jezni nanjo. Svojo ženo imajo za svojo lastnino, za svojo stvar in ne za osebo. Ne ljubijo njo, ampak ljubijo njeno plačilo (isto velja tudi za žene, ki ne ljubijo svojih mož). V ljubezni tega ni. Da, zanima te, kaj je osebi všeč in kaj ji ni in ti se prostovoljno tako obnašaš, da je ona zadovoljna, ne da bi pričakoval kaj v zameno. A tem stvarem ne bi rekel pravila. Želiš ugajati osebi. In podobno je z Bogom. Prevajalci pa želijo prisiliti Biblijo, da bi govorila tisto, kar mislimo mi s svojimi umazanimi srci in zmedenimi umi. Pavel govori proti delom, proti mentaliteti, da dobimo rezultat in Božjo ljubezen in Božje usmiljenje, če sledimo postavi, pravilom. Ne, ne in ne. Naj povem še enkrat. Če nekoga ljubiš, se boš obnašal tako, da bo njemu všeč. Ljubezen - > dela. Če boš izvedel, kaj je njemu všeč in se boš zanalašč obnašal ravno nasprotno - potem te osebe nimaš rad. Z vero dobiš seme ljubezni. Vera (ljubezen) brez del je mrtva, ne obstaja. Če pa se trudiš obnašati, dokazati, da nekoga ljubiš, čeprav ga ne ljubiš, potem pa si prevarant, igralec, hinavec, živiš v laži. Na ta način ne boš nikoli vzljubil osebe, ampak jo boš prej zasovražil. Laž te vodi v zlo in ne v ljubezen. Resnica je tista, ki te vodi v ljubezen. In ljudje, ki želijo, pričakujejo plačilo od Boga za svoje bedne recitacije, za svoje bedno sedenje v templjih... mislim - premisli - če ti to počneš in če bi se moral poslušati - kaj bi si dal za plačilo? Ali bi si vsaj zaploskal? Še zaploskal si ne bi, ampak bi rekel - pa kaj je s tabo? A si normalen?
Če ljubiš, se to pozna na tvojih delih, v tvojem življenju.
Če pa se nekdo obnaša tako, kot da bi nekoga ljubil, pa to še ne pomeni, da ga res ljubi. Lahko ga želi samo prevarati, ga ubiti in pobrati zavarovalnino, njegovo premoženje, živeti pod okriljem njegove slave... In bolj kot njega ljubi tisto, kar je njegovo. Ali je to res tako težko za razumeti? In čarovnice in ostali ljubijo predvsem moč. Želijo si Božjo moč, a ne Boga. Bog s tem ne more biti zadovoljen, tako kot tudi ti nisi zadovoljen, če si nekdo želi nekaj tvojega (denar, ugled v družbi, pozornost, seks, užitke, tvoje telo), ne pa tebe.
10 Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju.
Kadar si ljudje želijo nekaj omejenega, nekaj, kar ni neskončno, neomejeno, potem za to tekmujejo. Nekateri zmagajo in dobijo, drugi ne zmagajo in izgubijo. Neživljenska japonska družba sili ljudi v tekmovanje za omejene službe. In tako so ljudje vedno v strahu, vsak za sebe - vsi so njegovi nasprotniki. In tudi če zmagaš - si nakoplješ zavidanje. Poraženci ti skušajo uničiti veselje ob zmagi. Lahko pa te tudi med tekmo na pošten ali nepošten način eliminirajo - te zastrupijo, ti preprečijo, da bi prišel pravočasno na pomemben test, na katerega ne smeš zamuditi in podobno. Velikokrat - predvsem v športu - si za uspehe pomagajo tudi z dopingom. Zastrupljajo sami sebe in iz sebe naredijo invalida - zakaj? Zaradi omejen slave, po kateri hrepenijo. Tekmovanje je škodljivo. Sicer pa - ali se splača početi vse to za omejene stvari? Omejeno = neumno :)
Človek lahko nudi omejeno pozornost, omejeno ljubezen, omejeno vse - Bog pa nudi neomejeno pozornost, neomejeno ljubezen... Pri njemu nikoli ne zmanjka in tekmovanje ni potrebno. Kristjani si med seboj pomagajo in ne tekmujejo.
Mentaliteta tekmovanja je povezana z nezadovoljstvom. Nekaj ti manjka, če želiš tekmovati, poraziti druge. To ni ljubezen. Manjka ti ljubezen in manjka ti pamet, da bi uvidel, da tega s svojimi deli, s porazom drugih ne boš nikoli dobil. Pri Bogu dobiš ljubezen in pamet. To dobiš pri Bogu. Izgubiš pa potrebo po dokazovanju, da si vreden, da si več, da si poseben... Ne, tega ne potrebuješ, saj si že ljubljen. Ne deluješ zato, da bi kaj dokazal, ampak deluješ iz ljubezni in za ljubezen.
17 Nikomur ne vračajte hudega s hudim. Pred vsemi ljudmi skušajte skrbeti za dobro.
Ne gre toliko za to, da se skušaš kazati dobrega pred vsemi ljudmi, ampak da si do vseh ljudi pošten.
19 Ne maščujte se na svojo roko, ljubi, ampak dajte prostor Božji jezi, saj je pisano: Moje je maščevanje, jaz bom povrnil,pravi Gospod.
Ne maščujte se na svojo roko, ampak za nekoga drugega se pa lahko? Ne, ne maščujte se - niti za sebe, niti za drugega.
21 Ne daj se premagati hudemu, temveč premagaj hudo z dobrim.
Hudo lahko pomeni marsikaj. Za psihopatskega množičnega morilca je hudo, če že nekaj časa ni ubil nobene osebe. Beseda zlo v slovenščini je bolj ustrezna kot hudo.
Podobno je v molitvi Očenaš, v kateri ljudje pravijo - reši nas vsega hudega. In pri tem mislijo na to, da ne bi izgubili ene izmed petih hiš, ki jih imajo, da se jim plača ne bi znižala iz 3000 na 2800€ in podobno. Ne, gre za to, da naj nas Bog reši vsega zlega. Zlo pa je tisto, kar ni v skladu z Božjo voljo, z ljubeznijo. Bog, reši me vsega zlega, da bo ljubezen v meni dozorela. Odstrani vse, kar ovira rast ljubezni. In če je to vse moje premoženje, mi ga vzemi. Če je to moje zdravje, mi ga vzemi... Kdorkoli ni pripravljen zapustiti vsega, kar ima, ta ni vreden, da bi bil moj učenec, pravi Jezus. Če je kaj na tem svetu, kar ljubiš bolj od Boga, od ljubezni, potem si pripravljen za tisto potacati ljubezen. In kdo potaca ljubezen? Samo zlo taca po ljubezni. Zatorej - reši nas vsega zla. Tako pravijo tudi stari prevodi, novi pa seveda pravijo - reši nas hudega.
